IOC je bila ustanovljena leta 1960 kot posledica spoznanj da imajo: "oceani, ki pokrivajo prek sedemdeset odstotkov površine našega planeta velik vpliv na človeštvo in vse oblike življenja na Zemlji. Če želimo pravilno ovrednotiti pomen oceanov, jih je potrebno raziskati iz različnih vidikov. Pionirske raziskave in nove ideje so največkrat rezultat razmišljanja posameznikov ali manjših skupin, vendar so mnogi vidiki raziskav oceanov tako zahtevni, da jih le stežka uresničijo posamezne države ali celo skupina držav".
IOC sestavljajo države članice (trenutno jih je 125) in njeni organi: skupščina, izvršni odbor in sekretariat, katerega sedež je v Parizu. Poleg tega ima IOC več delovnih teles. Skupščina IOC, kjer ima vsaka država članica po eno mesto, zaseda na vsaki dve leti, izvršni odbor IOC, katerega člane voli skupščina IOC, pa se sestaja letno. Sekretariat IOC predstavlja izvršno vejo organizacije, vodi pa ga sekretar, ki ga voli skupščina IOC in imenuje generalni direktor UNESCO.

	Dejavnosti IOC potekajo na globalni in regionalni ravni. Globalni programi vključujejo:
	oceanografske znanosti s programi na področjih oceanov in podnebja, morskih resursov, kartiranja oceanov in morij, onesnaženja in monitoringa, integralnega gospodarjenja z obalnim območjem,
	program mednarodne izmenjave oceanografskih podatkov in informacij,
	mednarodni tsunami opozorilni sistem,
	oddaljeno detekcijo,
	globalni opazovalni sistem,
	izobraževanje, vzgojo in pomoč za programe IOC.

V okviru globalnih programov IOC posveča zadnja leta veliko pozornost raziskavam podnebja, tokov, škodljivih cvetenj alg, integralnemu gospodarjenju z obalnimi območji, dinamiki ekosistemov in biodiverziteti.
Članice IOC se lahko združujejo in vzpostavijo tudi različne regionalne programe. Večji regionalni programi sedaj tečejo v karibski regiji, v zahodnem in južnem Pacifiku, v Indijskem oceanu, v osrednjem in južnem Atlantiku, v Kaspijskem in Črnem morju, v Perzijskem zalivu, Rdečem morju in Adenskem zalivu, v Sredozemskem morju. Pri svojem delu IOC tesno sodeluje z drugimi organizacijami v okviru sistema Združenih narodov in tudi izven njega.
Slovenija je bila že od sedemdesetih let, takrat še v okviru jugoslovanskega programa, vključena v dejavnosti IOC. Na pobudo Morske biološke postaje Piran in Slovenskega urada za UNESCO pa se je R Slovenija leta 1994 vključila v delovanje IOC kot članica. V skladu s statutom IOC je bil takrat ustanovljen Nacionalni odbor za IOC in na sedež IOC v Pariz je bil posredovan akcijski naslov (Morska biološka postaja, Piran, Fornače 41). Dejavnosti v okviru programov IOC sedaj vključujejo: vzpostavljanje celovite oceanografske opazovalne postaje ob slovenski obali, spremljanju nezaželenih in škodljivih pojavov planktona, spremljanje biodiverzitete v zaščitenih morskih sistemih, širjenje znanja o morju in promocijske dejavnosti.

	Delovanje IOC v Sloveniji usmerja Nacionalni odbor za IOC (NO IOC) katerega člani so:
	Zofija Klemen Krek, generalna sekretarka slovenske nacionalne komisije za UNESCO,
	Lucija Korva
	Vlado Malačič
	Alenka Malej, predsednica NO IOC
	Bojan Ogorelec,
	Bruno Potokar
	Blaž Tominc
	Tomaž Vrhovec
	Boris Zupančič