Poročilo o stanju okolja 1997

PREDPISI EU

ZAKONODAJA RS

	76/474/EEC Dangerous Substances Directive (OJ L129, 18.5.1976)
	79/923/EEC The Shellfish water Directive (OJ L281, 10.11.1979)
	96/83/EEC The Integrated Pollution Prevention and Control Directive (OJ L330, 3.11.1998)
	Decisions 77/585/EEC (25.7.1977,JO L240 of 19.7.1977; 1999/802/EC of 22.10.1999, JO L322 of 14.12.1999) Barcelona convention for the protection of the Mediterranean Sea against pollution
	Decisions 83/101/EEC of 28.2.1983 (JO L067 of 12.3.1983 ; 1999/801/EC of 22.10.1999, JO L322 of 14.12.1999) Barcelona convention for the protection of the Mediterranean Sea against pollution
	Decision 99/800/EC of 22.10.199 ( JO L322 of 14.12.1999) Barcelona convention for the protection of the Mediterranean Sea against pollution

	Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, 32/93)
	Uredba o kemijskem stanju povrąinskih voda (Uradni list RS, 11/02)
	Uredba o kakovosti vode za ľivljenje in rast morskih ąkoljk in morskih polľev (Uradni list RS, /02)

Program spremljanja stanja obalnega morja obsega vzorčenja in meritve na postajah v jugovzhodnem in osrednjem delu Trľaąkega zaliva (Slika 1) in poteka v skladu z letnim programom monitoringa kakovosti morja in kontrole onesnaľenja, ki ga izvaja Nacionalni inątitut za biologijo - Morska bioloąka postaja Piran v sodelovanju z Inątitutom J Stefan, Odelek za kemijo okolja.

Slika 1 - Prikaz vzorčevalnih postaj monitoringa kakovosti morja Republike Slovenije.

Sploąni fizikalno - kemijski parametri

Za Trľaąki zaliv so značilna velika temperaturna (od 7 do 27°C) in slanostna nihanja. Najniľje so temperature v mesecu februarju, nato se do aprila temperatura dviga z izmenjavo toplejąe juľne vode. Aprila se začne segrevanje in razslojevanje vodnega stolpca vse do meseca avgusta, ko se prične voda na povrąini ohlajati in v oktobru - novembru doseľe izotermijo.

Analize večletnih (17 let) povprečij minimalne, srednje in maksimalne mesečne vrednosti temperature na gladini kaľejo, da ima temperatura značilen sinusni letni potek. Največja razlika med maksimalno in minimalno temperaturo se pojavi v mesecih maj-junij, ko doseľe vrednost 8,5°C. Klimatoloąko gledano je, slovenski del Trľaąkega zaliva horizontalno po temperaturi dokaj homogen. Povprečne minimalne mesečne vrednosti temperature se gibljejo okrog 8,1°C na gladini in okrog 7,5°C na dnu, povprečne maksimalne mesečne vrednosti pa okrog 16,4°C na gladini in okrog 15,8°C na dnu. Vrednosti za zunanje postaje so le nekoliko niľje od vrednosti za notranje postaje, kljub razlikam v globini (do 10 m).

Letni potek večletnih mesečnih povprečij slanosti ima dva minimuma, ki sta različna po velikosti. Tako kot za temperaturo velja tudi za večletna povprečja mesečnih slanosti, da so slanosti zunanjih postaj podobne notranjim. Nihanja slanosti so najmočneje izraľena v povrąinskem sloju (29,5 - 38 psu), medtem ko se pri dnu vrednosti gibljejo od 36 do 38 psu. Viąje slanosti nastopajo v zimskih mesecih (januar, februar) po celem vodnem stolpcu, najniľje pa so v obdobju maj - julij ter september - oktober v povrąinskem sloju.

Kemijski parametri

Dinamika hranilnih soli v morju je v veliki meri odvisna od zunanjih vnosov.

Koncentacije nitrata in fosfata v povrąinskem sloju ter kisika v pridnenem sloju
v obdobju 1997 - 2000

Koncentracije nitrata se gibljejo od 0,2 do 20 µmol/l in v povrąinskem sloju sovpadajo z nizkimi vrednostmi slanosti. Količine nitrata so visoke pozimi (38 vmol/l na postaji v Koprskem zalivu), nizke poleti in ponovno narastejo pozno jeseni. Koncentracije amonija so viąje v vodni plasti nad dnom kot posledica regeneracijskih procesov pozno poleti in jeseni, ter sovpadajo z nizkimi koncentracijami kisika. Hranilne soli fosforja so v celotnem severnem Jadranu nizke (od 0,01 do 0,5 µmol/l) in občasno predstavljajo omejujoč element za rast fitoplanktonskih celic - primarnih proizvajalcev. Vrednosti so dokaj izenačene v povrąinskem sloju in pri dnu, dinamika pa različna tako med posameznimi meseci kot tudi med leti.

Vrednosti kisika

Trľaąki zaliv je polzaprt plitev zaliv, v katerem beleľimo sezonsko zniľanje kisika (t.i. hipoksija) v pridnenem sloju globljem od 18 - 20 m. V obdobju 1997 - 2000 so bile najniľje vrednosti kisika v pridnenem sloju od avgusta do oktobra sredi Trľaąkega zaliva, vendar koncentracije niso padle pod 2 ml/l. Pozno poleti, ko nastopi daljąe obdobje lepega vremena, je vodna masa homogeno pregreta, le sloj morske vode nad dnom ostaja hladen. Zaradi niľjih temperatur je vodna plast specifično gostejąa in se zato razlikuje od toplejąih viąje leľečih vodnih mas. Gostotna meja piknoklina med obema slojema ali preprečuje meąanje obeh vodnih mas, s tem pa je preprečena izmenjava kisika z vrhnjimi oksigeniranimi plastmi. Na pospeąeno zniľevanje koncentracij kisika ob dnu ali pa izboljąanje razmer v veliki meri vplivajo fizikalni mehanizmi, predvsem stopnja razslojenosti (stratifikacija) vodnega stolpa in gibanje pridnenih vodnih mas. Premeąanje vodnega stolpa kot posledica dolgotrajnejąega močnega vetra in izrazito tokovanje omogočijo dotok s kisikom bolj zasičene vode v ogroľena območja, kar prepreči hująe posledice. Prostorsko omejene hipoksije se pojavljajo skoraj vsako leto, predvsem na postajah v osrednjem delu Trľaąkega zaliva. Posledica pomanjkanja kisika je lahko obseľen pogin pritrjenih ali slabo gibljivih pridnenih (bentoąkih) organizmov.

Analiza trendov podatkov temperature in koncentracije raztopljenega kisika za obdobje 1990 - 2001 kaľe trend rasti srednjih letnih vrednosti koncetracij kisika pri dnu, kakor tudi trend rasti letnih standardnih deviacij. Najniľje vrednosti koncentracij kisika se iz leta v leto bistveno ne spreminjajo.

Večletni potek srednjih letnih vrednosti temperature in koncentracije kisika ter njihovih letnih standardnih deviacij za skupino notranjih postaj. Krogci predstavljajo vrednosti blizu morskega dna (22-25 m globine), kvadratki pa vrednosti blizu gladine.

Za skupino zunanjih postaj je jasno razviden trend rasti srednjih letnih vrednosti koncetracij kisika pri dnu, kakor tudi trend rasti letnih standardnih deviacij. Najniľje vrednosti koncentracij kisika iz leta v leto bistveno ne spreminjajo. Podobno je tudi s trendom srednjih letnih vrednosti koncentracij raztopljenega kisika pri dnu za skupino notranjih postaj. Blaga rast koncentracij kisika obstoji tudi blizu gladine, vendar so tam fluktuacije bolj izrazite, trendi pa manj izraziti, morebitni zaključki so zato manj zanesljivi.

Večletni potek srednjih letnih vrednosti temperature in koncentracije kisika ter njihovih letnih standardnih deviacij za skupino zunanjih postaj.