Morska biološka postaja Morska biološka postajaENGLISHEnglishNacionalni Inštitut za Biologijo
Morska biološka postaja
Morska biološka postaja

Tsunami na Jadranu

Simulacija širjenja tsunamija, ki bi se generiral zaradi potresnega sunka pred Barom v Črni Gori, kjer je potresno aktivno območje. Potres magnitude 6,8 po Richterjevi skali, ki je imel epicenter v globini 13 km, naj bi generiral val na morski gladini amplitude 0,25 m .
Za večjo animirano simulacijo (1,5Mb) v gif različici kliknite na zgornjo animirano sliko.
Zato smo izvedli simulacijo, v kateri gladina niha pred Barom s periodo 30 s in amplitudo 0,5m v trajanju 10 minut. Simulacija je opravljena s tri-dimenzionalnim Princeton Ocean Modelom (POM), ki ga na MBP uporabljamo za simulacijo plimovanja, v Bologni pa ga na Istituto Nazionale di geofisica e Vulcanologia uporabljajo za prognozo cirkulacije morskih mas v Jadranu (t. im. AREG model). Ena celica v modelski mreži ima dimezije 5 km x 5 km.
Podobno simulacijo so opravili na Geofizikalne zavodu v Zagrebu pred dvajsetimi leti in so rezultate povzeli v poljudni reviji Priroda (Ima li tsunamija u Jadranskom moru, Mirko Orlić, Priroda, maj-junij, 1984, 310-311)
*. Naše simulacije v bistvu potrjujejo ugotovitve,
ki so bile tam zapisane.

Predstavljamo preliminarno gif animacijo širjenja tsunamija po Jadranskem morju. V Tržaški zaliv prispe val po več kot šestih urah močno oslabljen, z amplitudo kvečjemu 0,004m (4 mm). Ta animacija prikazuje širjenje s časovnim korakom 10 minut.
Tsunami val se v glavnem oslabi zaradi destruktivno interferenco z odbitimi valovi ob obali in ob izrazitih topografskih spremembah (dvigu dna) okoli južnojadranske kotanje. Razbita območja konstruktivne interference (ojačanja) vala, ki se občasno pojavljajo, tudi doživijo destruktivno z odbitimi ali drugimi tavajočimi valovi in kot taka niso stabilna. Poleg tega valovi izgubljajo energijo zaradi trenja v plitki vodi severnega Jadrana. Lahko, da numerična simulacija upošteva trenje v pretirani meri. To bomo še morali proučiti. Vendar je nemogoče pričakovati, da bi z drastičnim zmanjšanjem sile trenja povečali amplitudo vala v Tržaškem zalivu na 0,4 m, kar bi še vedno bilo manjše od amplitude vala v trenutku generiranja v Bakru.

To smo naredili zaradi strahu, ki se širi po svetu in po dolini Šentflorjanski, da bo tudi obalna mesta zalil tsunami. Strah se širi s svetlobno hitrostjo, kot se širijo informacije. Seveda pa strah korenini v eni najhujših katastrof, ki se je pred kratkim zgodila na obrobju Indijskega oceana.

Numerično simulacijo in pojasnila bomo občasno dopolnjevali z novejšimi podatki, ki bodo plod naše študije "Tsunami na Jadranu". To opravljamo predvsem v prostem času, zastojn, na našo pobudo. Pravzaprav smo s tem pričeli na vztrajno prigovarjanje novinarja nacionalne TV, da naj nekaj o tem pojavu povemo. Projekta na to temo v resnici ni. Na podlagi izkušenj dvomimo, da bi ga kdo financiral.

Avtorja numerične simulacije sta dr. Vlado Malačič in mag. Boris Petelin z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.

-----------
*Na spletni strani Mirka Orlića, si je mogoče prebrati, ali prenesti na svoj računalnik skeniran članek
"Ima li tsunamija u Jadranskom moru", Mirka Orlića, objavljen v reviji Priroda, maj-junij, 1984, na straneh 310-311, v PDF različici tukaj --->



 

Zadnja osvežitev 17. januarja 2005
HisTer  web design 1996-2005 ©
webmaster